Kaj je poligenska ocena tveganja in kako vam lahko pomaga?

Nazadnje posodobljeno: 6. oktober 2021

Zakaj so nekateri ljudje nizke rasti in drugi visoke? Zakaj imajo nekateri modre oči in drugi rjave? Geni, kajne?

Seveda! Vendar pa o tem ne odloča samo en gen. Poznamo 2 gena, ki večinsko odločata o vaši barvi oči, vendar pa jih pri končni barvi sodeluje še vsaj 14!

Značilnostim, na katere vpliva večje število genov, rečemo poligenske lastnosti. Ko so podedovane, govorimo o poligenskim dedovanju. Na žalost pa genetske različice ne vplivajo samo na različne lastnosti, ampak tudi na razvoj vrste bolezni.

Naše znanje in tehnologija je napredovalo do te mere, da lahko te različice analiziramo! Tako lahko vidimo, če določena kombinacija poveča tveganje za razvoj bolezni. Rezultat tega je poligenska ocena tveganja, ki jo bomo opisali in razložili v tem članku.

Pa začnimo pri osnovah.

V tem članku

Kaj so genetske različice?

Vsi ljudje imamo skoraj identične sekvence DNA. Genetske različice pa so tiste, ki nas delajo različne.

Naša DNA je sestavljena iz štirih kemičnih gradnikov – A (adenin), T (timin), C (citozin) in G (gvanin). Če ima oseba številka 1 gradnik A na lokaciji, kjer ima druga oseba gradnik T, temu pravimo genetska različica.

PRS_blog_graphics_SI-01

Poznamo 4 do 5 milijonov genetskih različic v genomu posameznika. Vendar niso vse unikatne!

Nekatere se pojavijo pri več kot le enem posamezniku in povečajo tveganje za razvoj bolezni, medtem ko ga druge lahko znižajo. Nekatere pa na to sploh nimajo vpliva!

Podrobneje si poglejmo možne povezave med genetskimi različicami in boleznimi.

Poligenske in monogenske bolezni

Ko nekdo reče, da ima genetsko bolezen, s tem po navadi misli monogensko bolezen. Nekatere se pojavijo pri več družinskih članih in generacijah. Med takimi so prirojena gluhost, Duchennova mišična distrofija, cistična fibroza, hemofilija in barvna slepota.

Monogenske bolezni lahko povzroči ena patogena genetska različica oziroma mutacija v enem pomembnem genu. Če mutacijo podedujemo, bomo zboleli – to le stežka preprečimo. Okoljski dejavniki imajo pri monogenskih boleznih običajno zanemarljive učinke.

Patogene različice so redke, saj predstavljajo genetsko pomanjkljivost in pogosto pomenijo, da posamezniki zaradi bolezni ne morejo normalno živeti. Veliko različnih mutacij pa lahko povzroči isto bolezen. Znanih je več kot 5000 monogenskih bolezni, kar pomeni, da skupaj prizadenejo približno 1 od 100 živorojenih otrok po vsem svetu. Odgovorne so za 20 % smrtnosti dojenčkov in 18 % hospitalizacij otrok.

Genetsko testiranje se pogosto uporablja za diagnosticiranje monogenskih bolezni, kot sta cistična fibroza ali bolezen srpastih celic, ki jih povzročajo mutacije enega samega gena. Ti testi lahko identificirajo tudi nespremenjene nosilce genov, povezanih z boleznimi, kar posameznikom omogoča sprejemanje premišljenih odločitev o načrtovanju družine. V primeru Huntingtonove bolezni, pa omogoča izdelavo načrtov za prihodnost, če se bolezen razvije.

Vsaka bolezen je do določene mere odvisna od našega genetskega profila. Pogoste bolezni, kot so hipertenzija, bolezen koronarnih arterij, diabetes tipa 2 in multipla skleroza, pa so le delno dedne. Toda ta dednost je posledica številnih genetskih različic v mnogih genih in je torej poligenska.

PRS_blog_graphics_SI-03

Poligenske bolezni se od monogenskih razlikujejo pri dveh glavnih stvareh:

1. Individualne genetske različice, ki jih povzročijo, imajo skoraj zanemarljiv vpliv na tveganje za bolezni, vendar pa jih je veliko. Število neugodnih različic določa, ali je tveganje za bolezen povečano ali pomanjšano glede na običajnega posameznika. Ker so te, posamične različice neškodljive, se lahko prenašajo s staršev na otroke skozi generacije in so pogoste.

2. Tudi kombinacija vseh teh različic ne more z gotovostjo pokazati, ali boste razvili bolezen ali ne. Okoljski faktorji, kot so prehrana, spanje, stres in kajenje prav tako prispevajo k tveganju za razvoj, zato je bolj splošno poimenovanje poligenske bolezni multifaktorska.

Tveganje za razvoj bolezni

Pomembno je vedeti, da tveganje za nekatere bolezni določajo monogenske in poligenske komponente. Tak primer je rak. BRCA1 gen povzroča rak dojke, ko ga prizadene redka patogena mutacija. Ne glede na to pa je samo okoli 5 % oblik raka dojke posledica mutacije gena BRCA in podobnih – ostali so posledica okoljskih dejavnikov in tveganja, ki ga povzročijo običajne genetske različice.

Poligenska ocena tveganja je kombinacija manjših učinkov posameznih različic v enem parametru. Pove nam, ali je splošen vpliv genetskih različic negativen ali pozitiven v primerjavi s splošno populacijo ter v kolikšni meri.

Preden nadaljujemo pa bomo naredili še en hiter, ampak obvezen ovinek.

Poligenske bolezni in okolje

Morda imate genetske predispozicije za visoko rast. Vendar pa, če v otroštvu ne boste skozi prehrano dobivali dovolj hranil, boste navkljub ugodnim genetskim predispozicijam nižje rasti.
Ta kombinacija igre med geni in okoljem se kaže tudi pri poligenskih boleznih. Tudi če imate neugodne genetske predispozicije oziroma večje tveganje za razvoj določene bolezni, je vaše celotno tveganje odvisno tudi od izpostavljenosti okoljskim dejavnikom. Do katere mere vpliva določen vzrok pa je odvisno od vsake bolezni posebej.

PRS ne upošteva okoljskih dejavnikov, vendar pa večina rezultatov PRS nudi osebna priporočila, s katerimi lahko zmanjšate tveganje razvoja bolezni – odvisnih tako od genetike, kot od okolja.

PRS_blog_graphics_SI-02

Razumevanje poligenske ocene tveganja

V zadnjem desetletju so študije genoma razkrile prispevek podedovanih različic k pogostim kompleksnim motnjam. Koncept poligenske ocene tveganja (PRS) že nekaj let kroži med raziskovalci, šele leta 2018 pa se je izkazalo, da imajo te poligenske ocene potencial za ogromno klinično korist.

Raziskovalna študija Broad Instituta v Cambridgeu je identificirala ljudi z večjim tveganjem za pet pogostejših bolezni glede na njihov genom. Ko so testirali poligenske kazalnike za bolezni srca na 290 tisoč udeležencih v angleški Biobanki, so ugotovili, da ima 8 % populacije trikrat večje tveganje za srčni napad. Ti ljudje se tega ne bi zavedali, če ne bi bilo genetskega testiranja in PRS.

PRS je rezultat novih genomskih tehnologij, ki raziskovalcem omogočajo hitro sekvenciranje celotnega genoma. To pa zagotavlja celoten pregled genetskega profila posameznika.
Ogromna količina genomskih podatkov, ki so zdaj na voljo, raziskovalcem omogoča izračun, katere različice so pogostejše pri skupinah ljudi z določeno boleznijo. Različic na bolezen je lahko na stotine ali celo tisoče.

Raziskovalci s pomočjo statistike in sodobne programske opreme ocenjujejo, kako celoten nabor genetskih različic osebe vpliva na njegovo tveganje za določeno bolezen.

Rezultat je poligenska ocena tveganja, ki je objektivna in lahko razumljiva.

PRS daje dragocene informacije, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju tveganja bolezni in pravočasnem ukrepanju. Obravnava tudi ključen problem kroničnih bolezni - njihov nastanek, ki je pogosto spregledan. Če jih odkrijejo zgodaj, lahko bolniki pričakujejo učinkovitejše zdravljenje in boljši rezultat.

Prednosti analize Tveganje za raka (PRS)

PRS identificira vaše genetske šibke točke in vam jih pomaga nasloviti.

Rezultati PRS vam lahko pomagajo:

identificirati bolezni, za katere imate povišano tveganje,
pridobiti zgodnje mnenje zdravnika, 
• se osredotočiti na bolezni s povišanim tveganjem,
nasloviti povišana tveganja s preoblikovanjem vašega življenjskega stila glede na dana priporočila.

PRS vključuje kalkulacije in podrobne informacije, ki vam lahko pomagajo pri razmisleku o izvedbi presejalnih testov za posamezne bolezni. Prav zato je PRS vse bolj prepoznan v medicini in ga že vključujejo v nekatere klinične algoritme, namenjene ocenjevanju tveganja za razvoj raka in stratifikacijo pacientov.

Kako je videti poročilo PRS?

Kakšne informacije in rezultate boste dobili po izvedbi PRS?

1. REZULTATI

Rezultat PRS prejmete v obliki treh ocen tveganja.

Relativno tveganje (RR)

Ocenjuje vaše genetsko tveganje v primerjavi s splošno populacijo. Relativno tveganje je odvisno samo od vašega genetskega profila in identificira močne in šibke točke vašega genoma. Je najbolj personaliziran rezultat. Vendar pa je vaše dejansko tveganje razvoja bolezni odvisno tudi od tega, kako pogosta je bolezen na splošno. To je upoštevano pri merilih absolutnega tveganja spodaj.

5-letno absolutno tveganje (5yAR)

Ocenjuje vaše tveganje, da boste bolezen razvili v naslednjih petih letih. Poleg RR upošteva tudi vaš spol, starost in pogostnost bolezni.

Lifetime absolute risk (LAR)

Upošteva iste dejavnike kot 5yAR, a ocenjuje verjetnost, da bolezen razvijete do dopolnjenega 85. leta starosti.

2. PRIPOROČILA

Priporočila temeljijo na vaših rezultatih.

Presejalno testiranje se priporoča, ko je verjetnost dejanske prisotnosti bolezni pri posamezniku smiselno visoka (ni zanemarljivo majhna). To je odvisno od posameznikovih genetskih in okoljskih dejavnikov ter seveda tudi od njegove starosti.
Izvaja se na zdravih ljudeh z namenom zgodnjega odkrivanja bolezni (še pred nastopom simptomov), kar pomeni višjo stopnjo ozdravitve in omogoča naprednejše možnosti zdravljenja.

Za nekatere bolezni je starost, pri kateri se priporoča presejalno testiranje, določena z medicinskimi smernicami na ravni populacije. Vendar pa, če je vaše genetsko tveganje povišano, je v nekaterih primerih s presejalnim testiranjem smiselno začeti zgodaj.

Preventiva

Geni določajo le del bolezni, ostalo pa je odvisno od okolja. Na tveganje za razvoj bolezni lahko vplivate s spremembo vašega življenjskega stila glede na dobljena priporočila

Uporabite rezultate PRS in se osredotočite na naslavljanje bolezni, za katere imate povišano tveganje. Prilagodite svoj življenjski stil in kar najbolje spremenite okoljske dejavnike, premislite pa tudi o presejalnem testiranju.

3. O BOLEZNI

Vsako bolezen podrobno razložimo, da bolje razumete, kje in kako se razvije, kakšne so možnosti njene zaznave in zdravljenja, kateri dejavniki nanjo vplivajo in še več.

Vaši rezultati in personalizirana priporočila so vam vedno na dosegu roke – na računalniku ali pametnem telefonu prek naše varne GenePlanetove aplikacije.

MicrosoftTeams-image (2)-1

Kako uporabljati rezultate PRS?

Upoštevajte priporočila in razmislite o spremembi svojega življenjskega sloga, tako da zmanjšate tveganje za bolezni, za katere je vaše genetsko tveganje povišano.

Po posvetu z zdravnikom razmislite o zgodnejšem presejalnem testiranju za bolezni, kjer je vaše genetsko tveganje povišano.

Pomembno je, da ne iščete utehe v morebitnem znižanem tveganju za posamezno bolezen. Vaše tveganje je lahko povišano tudi zaradi redkih mutacij, ki jih PRS ne zazna.

Udeležba na presejalnih testiranjih, ki jih na ravni populacije organizira javno zdravstvo, je vedno priporočljiva in z njo ne odlašajte, četudi je vaše PRS tveganje znižano.

Nujno je da veste tudi, da test ni veljaven, če že imate simptome testiranih bolezni. Prav tako PRS ni diagnostični test in ni namenjen odkrivanju bolezni ter v nobenem primeru ne nadomešča obiska pri zdravniku.

Razlika med poglavjem MyHealth Tveganje za raka (PRS) in testom Cancer Screen

Kot ste morda opazili, trenutno nudimo dva testa, ki se osredotočata na preprečevanje razvoja rakavih obolenj: MyHealth (poglavje Tveganje za raka (PRS)) in test Cancer Screen.


Vendar kakšna je razlika med navedenima?

Cancer Screen

Test Cancer Screen omogoča identifikacijo redkih patogenih različic (mutacij), ki skoraj zagotovo vodijo v nastanek raka. Njihovo zaznavanje ima lahko ogromen vpliv na življenje nekoga in skoraj vedno zahteva medicinski poseg.

Vendar pa bo rezultat tega testa za veliko večino ljudi negativen. Rezultat torej ponuja odsotnost slabih novic, ampak nobenih nadaljnjih informacij o tveganju (kakšno je dejansko tveganje za razvoj določenih vrst raka).

Cancer Screen je predvsem priporočljiv za ljudi, ki z razlogom domnevajo, da je njihovo dedno tveganje za bolezen izrazito višje (običajno zaradi močne prisotnosti bolezni v družini). Lahko prinese olajšanje v obliki negativnega rezultata.

MyHealth Tveganje za raka (PRS) 

Del MyHealth, poglavje Tveganje za raka (PRS), analizira poligenski vidik bolezni in razkrije višje ali nižje tveganje. Analizira tveganje za razvoj večjega števila oblik raka in označi tiste, za katere imate večje tveganje. Podobne bolezni smo namreč združili v večje skupine. Glede na to lahko posvetite več pozornosti tem boleznim in lahko večje tveganje blažite z implementacijo preventivnih ukrepov.

Dobre ali slabe novice, ki jih dobite z rezultati PRS niso primerljive s tistimi od Cancer Screena. Cancer Screen lahko identificira mutacijo, ki povzroča raka s skorajšnjo gotovostjo, PRS pa govori samo o povečanem ali zmanjšanem tveganju.

Priporočljiv je za vsakogar, ki želi prepoznati šibke točke v svojem genomu in pravočasno vpeljati preventivne ukrepe za zaščito svojega zdravja.

PRS lahko pokaže, da imate manjše tveganje za določeno obliko raka, a o tem ne morete biti prepričani, če ne izključite tudi možnosti redkih patogenih genetskih različic.

Te pa odkriva Cancer Screen, zato se oba medsebojno dopolnjujeta in je priporočljivo opraviti oba.

PRS_blog_graphics_SI-04

Želite vedeti še več o PRS?

Ta članek je razložil samo nekatere osnove poglavja Tveganje za raka (PRS). Znanje je moč, zato smo prepričani, da želite izvedeti še več!

To lahko naredite s klikom na to povezavo, kjer lahko MyHealth in s tem PRS tudi naročite. 

Viri

  1. https://www.nature.com/articles/s41588-018-0183-z
  2. https://genomemedicine.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13073-020-00742-5
  

Prehrana Tveganje za raka Zdravje srca Koža in lepota Šport in rekreacija

Liked what you read?

Thanks for subscribing!
Something went wrong.